Omemba: Katarina Majerhold

»Zdi se mi, da nisem jaz izbrala osebe, ampak je oseba izbrala mene.«

»Ves čas se trudim biti pri jeziku, ki je moje osnovno orodje.«

»Kaj naj bi pri lepotici vzbudilo zanimanje za pešajočega šestdesetletnika?«

»Sovraštvo je zamrznjen kos mesa, samo postaviš ga na mizo in počakaš, da se odtali.«

»Videla sem, kako je mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vse nas povezuje ena in ista sila; v vseh nas biva neskončna milost. Neskončna ljubezen.«

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«