Omemba: Katarina Majerhold

»… morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Zdaj je čas in čas je zdaj.«

»morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«

»Človek mora sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo. Brž ko se preveč spoji z zgodovino, ga zgodovina zasužnji. In njena sužnost je hujša od prve.«

»Nikar ne zamudite vrhunske sodobne slovenske lirike v vrhunski interpretaciji.«

»Pesnica zelo odkrito in neposredno upesnjuje svojo izkušnjo, upanje in pričakovanja.«

»Nikar ne zamudite vrhunske sodobne slovenske lirike v vrhunski interpretaciji.«

»Pesnica zelo odkrito in neposredno upesnjuje svojo izkušnjo, upanje in pričakovanja.«

»Zdi se mi, da nisem jaz izbrala osebe, ampak je oseba izbrala mene.«

»Ves čas se trudim biti pri jeziku, ki je moje osnovno orodje.«

»Kaj naj bi pri lepotici vzbudilo zanimanje za pešajočega šestdesetletnika?«

»Sovraštvo je zamrznjen kos mesa, samo postaviš ga na mizo in počakaš, da se odtali.«

»Videla sem, kako je mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vse nas povezuje ena in ista sila; v vseh nas biva neskončna milost. Neskončna ljubezen.«

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«